Kaj vemo – in česa ne – o obrambnem holdingu, ki ga ustanavlja država

Vlada pod vodstvom premierja Roberta Goloba, ki je se zavezala k povečanju obrambnih izdatkov Slovenije, bo domačo obrambno industrijo krepila z ustanovitvijo posebnega holdinga, ki bo deloval pod okriljem Slovenskega državnega holdinga (SDH) in bo v 100-odstotni lasti države. A obstaja še precej neznank.

Strategijo o ustanovitvi holdinga, ki je del širše obrambne resolucije o krepitvi slovenske vojske do leta 2040, je vlada sprejela na zadnji redni seji pred počitnicami 23. julija, ko sta ob podpori Svobode in SD proti glasovala samo ministra Levice Luka Mesec in Simon Maljevac, je poročal N1.

Le nekaj dni kasneje je soglasje k nameri o ustanovitvi nove družbe podal tudi nadzorni svet SDH, ki ga vodi Suzana Bolčič Agostini.

Skopa pojasnila SDH, ki ga vodi predsednik uprave Žiga Debeljak, in obrambnega ministrstva (Mors) za zdaj odpirajo več vprašanj, kot ponujajo odgovorov o tem, kako bo holding vlagal v industrijo, koliko denarja bo imel na razpolago, s katerimi podjetji bo sodeloval, kakšen bo nadzor in kdo ga bo vodil.

Kaj je namen holdinga

Minister za obrambo Borut Sajovic je na torkovi tiskovni konferenci povedal, da je namen holdinga, “da obrambni izdatki ostanejo v Sloveniji”.

Na SDH pa pravijo, da bo nova družba “z naložbami v strateška partnerstva ter s kapitalskimi vložki spodbujala sinergije med slovenskimi podjetji na področju obrambne dejavnosti, podpirala proizvodnjo in prodajo obrambnih sistemov ter prispevala h gospodarskemu razvoju,” pri čemer bo vlagala v “projekte in podjetja”.

Slovenija naj bi po navedbah vlade že letos dosegla dosedanji cilj dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo, nato pa do leta 2030 izdatke še povečevala do treh odstotkov BDP. Na junijskem vrhu Nata so se države članice, vključno s Slovenijo, dogovorile tudi za zvišanje izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, kar je v koaliciji sprožilo spor in napoved referendumov o obrambnih izdatkih ter članstvu v Natu, ki sta bila kasneje preklicana.

Natova zaveza iz haaškega vrha teh pet odstotkov deli na prvi steber striktno obrambnih izdatkov v višini 3,5 odstotka BDP in drugi steber, ki z 1,5 odstotka BDP pokriva “z obrambo in varnostjo povezane izdatke”. Državni sekretar ministrstva za obrambo Boštjan Pavlin je ob tem pojasnil, da bi financiranje holdinga po Natovi metodologiji spadalo v drugi steber obrambnih izdatkov, saj ta poleg zaščite kritične infrastrukture in zagotavljanja civilne pripravljenosti vključuje tudi krepitev obrambne industrijske baze.

Katera podjetja so v igri

Državni sekretar ministrstva za obrambo Marko Lovše je medijem po sprejetju vladne strategije povedal, da je že pripravljen dokument o tem, “na kakšen način bi se vključevalo slovenska podjetja in katera bi bila ta podjetja”. Dodal je, da bo dokument pregledal še novoustanovljeni strateški svet za obrambno, tehnološko in industrijsko bazo ter odpornost kot medresorska skupina.

V torek pa je minister Sajovic na naše vprašanje o tem, katera podjetja so v dokumentu, odgovoril, da so v grozdu slovenske obrambne industrije v zadnjega pol leta prišli z 80 na več kot 130 podjetij. “Interes je velik, ne preferiramo nobenega od podjetij. Podjetja se bodo morala dokazati z rezultati, z delom, izkušnjami, inovacijami.”

Nabora podjetij v omenjenem dokumentu na ministrstvu tako še niso razkrili javnosti. Sogovornik iz obrambnih krogov, ki ne želi biti imenovan, meni, da imajo potencial za povezovanje z napovedanim obrambnim holdingom in rast podjetja, kot so ljubljanski proizvajalec vojaških simulatorjev Guardiaris, ajdovski proizvajalec dronov C-Astral, razvojni tehnološki center RTC iz Maribora in ljubljanski proizvajalec kupol za oklepna vozila Valhalla Turrets.

O obrambnem holdingu in pogovorih z ministrstvom na to temo smo povprašali nekatera večja slovenska podjetja na področju obrambe. Do objave članka smo prejeli odgovor RTC, ki za Mors izvaja raziskovalno-razvojne projekte in je lani ustvaril 2,1 milijona prihodkov. Kot smo pisali lani, je RTC v sodelovanju z ministrstvom razvil električno verzijo terenskega vzdržljivostnega (hard enduro) motorja pod blagovno znamko Strix, ki jih je kupila tudi slovenska vojska.

“Sicer smo v medijih zasledili informacije o potencialnem sodelovanju podjetij obrambne industrije v obrambnem holdingu, vendar do nas ni iz SDH ali MORS nihče pristopil ali nas pozval k pogovorom o tej tematiki. Posledično tudi še nimamo izoblikovanega mnenja o pridružitvi takšnemu holdingu,” so sporočili.

Kako in koliko bo holding vlagal

Sajovic je na tiskovni konferenci na vprašanje o financiranju obrambnega holdinga odgovoril, da ima ministrstvo v proračunu letno na voljo dobrih 23 milijonov evrov za razvoj in raziskave, naslednje leto pa se ta postavka zvišuje na dobrih 25 milijonov. To torej pomeni 48 milijonov evrov v dveh letih. Dodal je, da je znano tudi, da se od proračunskih sredstev, ki se namenjajo za opremo, dva odstotka vlagata v raziskave in razvoj.

“Ni vprašanje samo, koliko javnega denarja bo šlo v holding. Vprašanje je, koliko bo holding zaslužil in ustvaril dodane vrednosti,” je še dejal minister.

Pavlin je dodal, da v strategiji ni izrecno določeno, kako se bodo finančna sredstva vlagala in od kod bodo prihajala.

Podrobnosti o načinu in obliki vlaganj so torej skope. Strateška partnerstva, ki jih omenja SDH, bi lahko pomenila ustanavljanje skupnih podjetij (joint venture, angl.) skupaj z zasebnimi podjetji v industriji, medtem ko bi kapitalski vložki pomenili vstop holdinga v lastniško strukturo slovenskih obrambnih podjetij.

Trenutno ni znano, ali bo holding izvajal tudi kakšne razpise za podjetja, s katerimi bi financirali specifične razvojne projekte. Takšne razpise sicer izvaja obrambno ministrstvo. V nedavnem intervjuju za Forbes Slovenija je direktor C-Astrala Goran Gačnik pozdravil dejstvo, da Mors v zadnjih dveh do treh letih več poudarka daje razvojnim projektom. Ajdovsko podjetje je po podatkih Erarja od ministrstva od leta 2016 prejelo slabih 10 milijonov evrov.

Kdo bo vodil družbo

Do zdaj tudi še ni znano, kdo bo vodil obrambni holding, Sajovic je dejal, da ta odločitev ni v domeni njegovega ministrstva in da “bodo o tem odločali drugi”. Imenovanje uprave bo v pristojnosti SDH kot lastnika in nadzornega sveta novega podjetja.

Je pa predsednik stranke Demokrati Anže Logar v svoji kritiki ustanavljanja obrambnega holdinga, ki ga imenuje “vojaški SDH”, dejal, da se je “nekdo, ki pomembno vpliva na obrambno strategijo te vlade, zaposlil na SDH”. S tem je imel v mislih Damirja Črnčeca, nekdanjega sekretarja na obrambnem ministrstvu, ki se je februarja letos zaposlil kot pomočnik predsednika uprave SDH. Po poročanju N1 so se že takrat v javnosti pojavljali namigi, da naj bi bdel nad vzpostavitvijo novega obrambnega podjetja.

“Ostaja pa eno dejstvo, da ljudi, ki bi sistem in ustroj obrambe poznali tako dobro kot bivši državni sekretar, v državi ni prav veliko,” je v torek o Črnčecu dejal Sajovic in njegovo vlogo pri modernizaciji slovenske obrambe opisal kot pomembno.

“Glede na to, koliko imamo v državi komentatorjev in strokovnjakov, sem prepričan, da bo zanimanje za to odgovorno delovno mesto izjemno,” je še pripomnil.

Kako bo potekal nadzor

Kritiki strategije so izpostavili tudi pomisleke glede nadzora nad obrambnim holdingom. Logar meni, da je glavni cilj koalicijskih strank pri ustanavljanju holdinga ravno umik obrambnih izdatkov izpod javnega nadzora, medtem ko so v največji opozicijski stranki SDS dejali, da sama struktura holdinga otežuje preglednost in omogoča prikrivanje nepravilnosti.

“Vojaški SDH je potencialni bankomat za izbrance in priložnost za največjo krajo desetletja,” je na novinarski konferenci v torek dejal Logar, ki je s skupino nepovezanih poslancev predlagal sklic izredne seje državnega zbora na temo obrambnega holdinga.

Sajovic po drugi strani meni, da imamo v Sloveniji urejene institucije in postopke za vzpostavitev nadzora. “Kot politiku mi je zanimivo, da ko recimo računsko sodišče, KPK ipd., podajo neko ugotovitev ali začnejo postopek, to vzamemo kot dejstvo, kot dobro in dokončno. Ne razumem, zakaj bi bilo pa na tem področju vse ravno nasprotno,” je dejal.

Tudi v SDH odgovarjajo, da bodo nadzor poleg SDH in vodstvenih organov nove družbe izvajali tudi računsko sodišče, komisija za preprečevanje korupcije (KPK), parlamentarne komisije, kot je Komisija za nadzor javnih financ, in drugi pristojni organi, ki jim redno poroča državni sklad.

Na obrambnem ministrstvu so dejali tudi, da bo vlada v skladu z obrambno resolucijo oblikovala strateški svet za obrambno tehnološko in industrijsko bazo ter odpornost. V njem bodo po besedah Pavlina zagotovo predstavnika ministrstev za obrambo in gospodarstvo, predstavnik SDH, verjetno še kakšnega drugega ministrstva in kakšnega drugega subjekta.